Uradni list št. 61, 13. 6. 2006
2567. Zakon o društvih (ZDru-1), stran 6605.
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi Zakona o društvih (ZDru-1)
Razglašam Zakon o društvih (ZDru-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. maja 2006.

Št. 001-22-81/06 Ljubljana, dne 7. junija 2006
dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije

ZAKON O DRUŠTVIH (ZDru-1)



(pojem in načela delovanja društva)

1. Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji), skladno s tem zakonom, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov.
2. Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva (v nadaljnjem besedilu: člani društva).
3. Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane.
4. Delovanje društva je javno.

(pravica do združevanja v društva)

1. Združevanje v društva je prostovoljno.
2. Vsakdo lahko postane član društva pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu.
3. Delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva.

(omejitve)

1. Ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen, cilji ali dejavnost merijo na nasilno spremembo ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbujajo k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti oziroma spodbujajo k nasilju ali vojni.
2. Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva.

(temeljni akt)
Društvo mora imeti temeljni akt, ki mora biti v skladu s tem zakonom in s pravnim redom Republike Slovenije.


(pravna osebnost in zastopanje)

1. Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost društvo pridobi z vpisom v register društev (v nadaljnjem besedilu: registracija društva).
2. Društvo zastopa oseba, določena s temeljnim aktom (v nadaljnjem besedilu: zastopnik društva). Zastopnik društva je lahko le poslovno sposobna fizična oseba.

(odgovornost)

1. Če temeljni akt ne določa drugače, za zakonito poslovanje društva odgovarjata društvo in zastopnik društva.
2. Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
3. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi njegove odgovorne osebe, ki so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje društva ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno osebo ali fizično osebo preprečile povečanje premoženja, čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam. Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja društva, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem.
4. Za obveznosti društva v primerih iz prejšnjega odstavka solidarno odgovarja tudi fizična ali pravna oseba, ki je z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist, do višine pridobljene premoženjske koristi.

(uporaba zakona)

1. Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za zveze društev in društva, ki imajo po tujem pravu status pravne osebe in delujejo na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuja društva), če ta zakon ne določa drugače.
2. Tuje društvo lahko opravlja v Republiki Sloveniji pridobitno dejavnost v skladu z določbami tega zakona in pod pogoji, ki jih določajo predpisi za tuja podjetja.

(ustanovitev društva)

1. Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične osebe oziroma pravne osebe.
2. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, gospodarske družbe ne morejo ustanoviti društva, ki ima v temeljnem aktu določeno dejavnost, katero gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost.
3. Ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva ter izvolijo zastopnika društva.

(temeljni akt)

1. Temeljni akt društva mora določati:
   
   • ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva);
   • namen in cilje delovanja društva;
   • dejavnost oziroma naloge društva;
   • pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva;
   • pravice in obveznosti članov;
   • način upravljanja društva;
   • zastopanje društva;
   • financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva;
   • način zagotavljanja javnosti dela društva;
   • način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;
   • način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.
2. S temeljnim aktom lahko društvo uredi tudi druga vprašanja, pomembna za upravljanje in delovanje društva.

(ime društva)

1. Ime društva mora biti v slovenščini. Če ima društvo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, ime lahko sestavlja tudi prevod imena v italijanskem ali madžarskem jeziku. Ime se mora razlikovati od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo.
2. Če zakon ne določa drugače, mora ime društva vsebovati besedo društvo, združenje ali klub. Iz imena društva mora biti razvidna dejavnost društva. Ime društva ima lahko tudi dodatek, ki društvo podrobneje označuje.
3. Ime društva ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija.
4. Če želi društvo kot sestavni del svojega imena uporabljati ime ali del imena državnega organa, lokalne skupnosti, gospodarske družbe ali druge pravne osebe oziroma osebno ime zgodovinske ali znamenite osebnosti, si mora predhodno pridobiti njihovo dovoljenje. Če je oseba umrla, je za uporabo njenega osebnega imena potrebna privolitev njenega zakonca in otrok, če teh ni, pa staršev in potomcev zgodovinske ali znamenite osebnosti do tretjega kolena.
5. Društvo mora v pravnem prometu uporabljati le svoje registrirano ime.
6.  Društvo, ki meni, da se ime drugega društva ne razlikuje od njegovega registriranega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o registraciji kasneje registriranega društva. Rok za vložitev pritožbe je šest mesecev od registracije društva.

(članstvo v društvu)

1. Članstvo v društvu je osebno. Pravno osebo v društvu zastopa pooblaščena oseba.
2. Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega 15 leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje.

(upravljanje društva)

1. Člani društva ter pooblaščene osebe pravnih oseb, članic društva, sodelujejo pri upravljanju društva neposredno ali posredno po predstavnikih, izvoljenih organih oziroma zastopniku društva na način, določen s temeljnim aktom.
2. S temeljnim aktom društvo določi način sodelovanja članov društva iz drugega odstavka prejšnjega člena pri upravljanju društva ter njihove posebne pravice in dolžnosti.

(organi društva)

1. Temeljni akt in njegove spremembe, ki se nanašajo na določbe iz prvega odstavka 9. člena tega zakona ter druge najpomembnejše odločitve v društvu, sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani.
2. Če temeljni akt ne določa drugače, zbor članov skliče zastopnik društva enkrat letno, lahko pa ga kadarkoli skliče tudi petina vseh članov društva.
3. Če si društvo v temeljnem aktu določi tudi druge organe, mora določiti tudi njihovo sestavo, pristojnosti, odgovornosti, način sprejemanja odločitev, medsebojna razmerja, mandatno dobo ter način izvolitve oziroma imenovanja in razrešitve članov.
4. Če temeljni akt ne določa drugače, se šteje, da je organ društva sklepčen, če je navzoča večkot polovica vseh članov, odločitve pa so veljavno sprejete, če je zanje glasovala večina navzočih članov.
5. Če temeljni akt ne določa drugače, o pritožbah zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov.

(spori)

1. Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo društva zavrnjena.
2. Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka prejšnjega člena.
3. Razveljavitev odločitve organov društva ne pomeni prenehanja pravic, ki so jih na podlagi teh odločitev v dobri veri pridobile tretje osebe.

(statusno preoblikovanje društva)

1. Društvo se lahko spoji z drugimi društvi oziroma pripoji k drugemu društvu.
2. Odločitev o spojitvi oziroma pripojitvi morajo sprejeti zbori članov vseh društev.
3. Društvo, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma društvo, h kateremu se je drugo društvo pripojilo, je pravni naslednik spojenih oziroma pripojenih društev.

(zveza društev)

1. Najmanj dve društvi lahko ustanovita zvezo društev.
2. Odločitev o ustanovitvi zveze društev morajo sprejeti zbori članov vseh društev.

(pristojnost za odločanje)

1. Za registracijo društev in podružnic, pisarn ali drugih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: podružnica) tujih društev je pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva oziroma sedež podružnice tujega društva v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: pristojni organ).
2. O pritožbah zoper odločbe pristojnega organa odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(zahteva za registracijo)

1. Zahtevi za registracijo društva mora društvo priložiti:
   
   • zapisnik ustanovnega zbora;
   • dva izvoda temeljnega akta;
   • seznam s podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma ime pravne osebe, identifikacijska številka, sedež in naslov sedeža ter osebno ime zastopnika pravne osebe) in njihovimi lastnoročnimi podpisi;
   • dokazilo o pridobitvi pravne osebnosti za tuje pravne osebe, ustanoviteljice društva; – odločitev pristojnega organa pravne osebe, ustanoviteljice društva, o ustanovitvi društva;
   • naslov sedeža društva;
   • osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.
2. Zahtevi za registracijo zveze društev je treba priložiti tudi odločitve zborov članov vseh društev o ustanovitvi zveze društev.
3. Podatek o pridobitvi pravne osebnosti za domače pravne osebe, ustanoviteljice društva, si pristojni organ pridobi po uradni dolžnosti.

(odločanje o zahtevi)

1. Pristojni organ mora o zahtevi za registracijo društva odločiti v roku 30 dni od njenega prejema.
2. Če pristojni organ ugotovi, da vloga ni popolna oziroma da temeljni akt ni v skladu z določbami tega zakona, društvo na to opozori in mu določi rok, v katerem mora zahtevo dopolniti oziroma uskladiti temeljni akt. Ta rok ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev.
3. Če društvo v roku iz prejšnjega odstavka vloge ne dopolni, se šteje, da je zahteva za registracijo umaknjena.
4. Kadar je odločitev pristojnega organa o registraciji odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ki je med udeleženci v postopku registracije sporno, pristojni organ postopek registracije društva prekine in napoti udeleženca postopka, ki ugovarja registraciji, oziroma tistega, katerega pravico šteje kot manj verjetno, da v roku 30 dni začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odločitev o predhodnem vprašanju.
5. Pritožba zoper odločbo o registraciji društva ne zadrži vpisa v register društev.

(registracija sprememb)

1. Če društvo spremeni ime, sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža društva, mora vložiti zahtevo za registracijo spremembe v 30 dneh od nastale spremembe.
2. Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora društvo priložiti zapisnik seje organa, na kateri so bile sprejete spremembe. Če je bil spremenjen temeljni akt, mora zahtevi priložiti dva izvoda sprememb temeljnega akta ali prečiščenega besedila temeljnega akta.

(registracija statusnega preoblikovanja društva)

1. Zahtevo za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo oziroma registracijo pripojitve društva, je društvo oziroma njegov pravni naslednik dolžan vložiti v roku 30 dni po sprejetih statusnih spremembah.
2. Vlogi za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo društev, je treba priložiti sklepe zborov članov vseh društev z odločitvijo o spojitvi in zapisnik ustanovnega zbora društva, ki je nastalo s spojitvijo, iz katerega je razvidno, da je društvo sprejelo temeljni akt in izvolilo zastopnika društva. Vlogi za registracijo pripojitve društva je treba priložiti odločitve zborov članov vseh društev o pripojitvi.

(uporaba določb)
Za registracijo sprememb iz 20. in 21. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi določbe 18. in 19. člena tega zakona.


(registracija podružnice tujega društva)

1. Tuje društvo lahko deluje na območju Republike Slovenije preko podružnice, če je podružnica vpisana v register podružnic tujih društev. Registrirana podružnica tujega društva nastopa v pravnem prometu v Republiki Sloveniji v imenu in za račun tujega društva.
2. Zahtevi za vpis v register mora tuje društvo priložiti:
   
   • dokazilo o registraciji v državi ustanovitve, iz katerega mora biti razvidno ime, sedež in zastopnik tujega društva, če po pravu države ustanovitve ni predpisan vpis v register, pa pri notarju overjen sklep o ustanovitvi z zahtevanimi podatki in z dokazilom, da ima društvo status pravne osebe po tujem pravu;
   • temeljni ali drug akt, iz katerega so razvidni namen, cilji, dejavnost, način upravljanja, zastopanje, financiranje tujega društva in način delovanja ter dejavnost društva v Republiki Sloveniji;
   • odločitev pristojnega organa o ustanovitvi podružnice v Republiki Sloveniji in o imenovanju osebe, pooblaščene za zastopanje tujega društva v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: zastopnik tujega društva v Republiki Sloveniji);
   • ime, sedež in naslov sedeža podružnice tujega društva v Republiki Sloveniji;
   • osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika tujega društva v Republiki Sloveniji, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.
3. Listine, sestavljene v tujem jeziku, je treba predložiti v overjenem prevodu v uradni jezik.
4. Za vpis v register podružnic tujih društev se smiselno uporabljajo določbe 19. in 20. člena tega zakona.

(premoženje društva)

1. Premoženje društva sestavljajo denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi s članarino, darili in volili, prispevki donatorjev, iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti društva in iz drugih virov, njegove nepremične in premične stvari ter materialne pravice.
2. Društvo ne sme deliti svojega premoženja članom. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.
3. Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v temeljnem aktu.

(pridobitna dejavnost)

1. Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.
2. Šteje se, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva.
3. Za doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.

(računovodstvo)

1. Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju na način in v obliki, ki ju določis temeljnim ali posebnim aktom, v skladu s tem zakonom in računovodskim standardom za društva. Društvo, ki opravlja pridobitno dejavnost, mora podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno.
2. Društvo vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, prirejenega za njegove potrebe.
3. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko društvo s temeljnim aktom ali posebnim aktom določi, da bo vodilo knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, če izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril:
   
   • da povprečno število redno zaposlenih preteklega poslovnega leta ne presega dva;
   • da letni prihodki preteklega poslovnega leta ne presegajo 5 milijonov tolarjev;
   • da povprečna vrednost sredstev (aktive) na začetku poslovnega leta ne presega 10 milijonov tolarjev.
4. Društvo, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti ali jo opravlja le občasno in čigar prihodki preteklega poslovnega leta so manjši od 2 milijonov tolarjev, lahko vodi le knjigo prejemkov in izdatkov (blagajniški dnevnik), preostale podatke za letno poročilo pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo.
5. Društvo mora za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdelati letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva. Poročilo mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva. Ob statusnih spremembah oziroma prenehanju društva mora izdelati letno poročilo tudi med letom, po stanju na dan statusne spremembe ali prenehanja.
6. Vodenje poslovnih knjig in sestava letnega poročila morata biti v skladu z računovodskim standardom za društva. Poslovne knjige in letno poročilo morajo omogočiti ocenjevanje, ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene, določene v tretjem odstavku 24. člena tega zakona.
7. Letno poročilo sprejme zbor članov društva. Poročilo je veljavno sprejeto, če je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva, ki mora zajemati zlasti ugotavljanje, ali so izpolnjene zahteve iz petega in šestega odstavka tega člena.

(revidiranje izkazov)

1. Računovodske izkaze društva, čigar prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli 200 milijonov tolarjev, mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizor (v nadaljnjem besedilu: revizor), na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje.
2. Revizor ugotavlja tudi, ali je poročilo o poslovanju društva skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi in zahtevami tega zakona. Revizorjevo poročilo mora vsebovati tudi pojasnjevalni odstavek, iz katerega je razvidna ocena iz šestega odstavka prejšnjega člena.
3. Revizija mora biti opravljena v roku šestih mesecev po koncu poslovnega leta.

28. člen

(računovodski standard za društva)

1. Računovodski standard za društva izdela Slovenski inštitut za revizijo.
2. K računovodskemu standardu da soglasje minister, pristojen za finance.
3. Slovenski inštitut za revizijo po sprejemu soglasja iz prejšnjega odstavka objavi računovodski standard v Uradnem listu Republike Slovenije.

(predložitev letnega poročila)

1. Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo do 31. marca tekočega leta, v primeru statusne spremembe ali prenehanja društva pa v roku dveh mesecev po spremembi oziroma prenehanju, predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES).
2. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, mora društvo, čigar računovodske izkaze mora revidirati revizor, posredovati letno poročilo AJPES do 31. avgusta tekočega leta. Letnemu poročilu mora priložiti tudi oceno revizorja.
3. AJPES ravna s podatki skladno s predpisi o računovodstvu.

(pogoji)

1. Društvu se lahko podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, če deluje na področju kulture, vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, izvajanja družinske politike, varstva človekovih pravic, varstva okolja, varstva živali, športa, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva ali prehrane, zunanjih zadev, razvoja demokracije ali na drugih področjih, če njihovo delovanje presega interese njegovih članov in je splošno koristno (v nadaljnjem besedilu: društvo v javnem interesu).
2. Društvu se podeli status iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje naslednje splošne pogoje:
   
   • da njegovi ustanovitelji in člani niso pravne osebe javnega prava;
   • da ima dejavnost, ki je v javnem interesu, opredeljeno v temeljnem aktu;
   • da je registrirano in deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa;
   • da je sredstva zadnji dve leti pretežno uporabljalo za opravljanje te dejavnosti ter da je redno izvajalo programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu;
   • da ima izdelane programe bodočega delovanja;
   • da lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja.
3. S posebnim zakonom se lahko podrobneje opredeli področje delovanja oziroma dejavnosti, ki so v javnem interesu, in lahko določijo tudi posebni pogoji za pridobitev tega statusa.

(podelitev statusa)

1. O podelitvi statusa društva v javnem interesu odloči ministrstvo, pristojno za področje, na katerem društvo deluje (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo).
2. Če društvo prosi za podelitev statusa iz prejšnjega odstavka na večpodročjih, ki so v pristojnosti večministrstev, o podelitvi statusa iz prejšnjega odstavka odloči ministrstvo, ki je pristojno za pretežni del dejavnosti društva, po predhodnem soglasju ostalih pristojnih ministrstev.
3. Če društvo prosi za podelitev statusa na področju, za katerega ni pristojno nobeno ministrstvo, o podelitvi statusa društva iz prvega odstavka tega člena kot pristojno ministrstvo odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
4. O podelitvi statusa društva v javnem interesu mora pristojno ministrstvo v osmih dneh obvestiti pristojni organ.
5. O pritožbah zoper odločbe pristojnega ministrstva odloča Vlada Republike Slovenije.

(vloga)

1. Vlogo za podelitev statusa društva v javnem interesu društvo poda pri pristojnem ministrstvu.
2. Vlogi mora priložiti:
   
   • kopijo veljavnega temeljnega akta društva, ki je v zbirki listin registra društev;
   • osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, ki je vpisan v register društev, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča;
   • poročilo o delu, iz katerega mora biti razvidno izvajanje programov, projektov in drugih aktivnosti, ki jih je društvo izvajalo v javnem interesu v zadnjih dveh letih, in o porabi sredstev za njihovo doseganje;
   • letno poročilo društva za zadnji dve leti, društvo iz 27. člena tega zakona pa tudi revizorjevo poročilo;
   • sprejet program prihodnjega delovanja na teh področjih;
   • dokazilo o rezultatih svojega delovanja;
   • morebitna druga dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih določa posebni zakon.
3. Pristojno ministrstvo si v postopku podelitve statusa društva v javnem interesu iz uradne evidence pridobi podatek o registraciji društva, ustanoviteljih in zastopniku društva.

(obveščanje)

1. Društvo v javnem interesu mora pristojnemu ministrstvu predložiti poročili iz tretje in četrte alinee prvega odstavka prejšnjega člena za preteklo leto, po poteku starega pa tudi nov program prihodnjega delovanja, vse do 31. marca tekočega leta.
2. Pristojni organ mora o vseh spremembah podatkov, ki se vpisujejo v evidenco iz 48. člena tega zakona, pristojno ministrstvo obvestiti v osmih dneh od registracije sprememb.

(odvzem statusa)

1. Pristojno ministrstvo društvu odvzame status društva v javnem interesu, če:
   
   • ne izpolnjuje večpogojev, določenih v 30. členu tega zakona in v posebnih predpisih oziroma ne opravlja večdejavnosti v javnem interesu;
   • kljub opozorilu pristojnega ministrstva tudi v naknadnem roku 30 dni ne izpolni obveznosti iz 33. člena tega zakona;
   • se podeljenemu statusu pisno odreče.
2. Za odvzem statusa se smiselno uporabljajo določbe 31. člena tega zakona.

(pridobitev statusa s posebnim zakonom)
Če je društvu s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona, zaradi njegove splošno koristne dejavnosti, priznan poseben status ali je določeno, da je njegova dejavnost humanitarne narave, ali mu zakon na drug način neposredno ureja opravljanje in financiranje dejavnosti, ki je v javnem interesu, se šteje, da je tako društvo društvo v javnem interesu na podlagi tega zakona.


(prednosti)

1. Pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, namenjenih društvom, se v merilih, s pomočjo katerih se izberejo prejemniki sredstev, upošteva tudi status društva v javnem interesu, pri čemer upoštevanje statusa ne sme presegati 20% vrednosti ostalih meril.
2. S posebnim zakonom se lahko določijo tudi druge prednosti, ki jih društvom daje pridobljeni status.

(prenehanje)
Društvo preneha po volji članov, s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu.


(prenehanje po volji članov)

1. Društvo preneha, če zbor članov sprejme sklep o prenehanju društva.
2. V sklepu mora določiti društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Če društvo v sklepu ne določi naslednika premoženja in ga tudi na podlagi določb temeljnega akta ni mogoče določiti, premoženje društva pripade lokalni skupnosti, na območju katere je imelo društvo svoj sedež. Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa prenese na prevzemnika premoženja z dnem izbrisa društva iz registra društev.
3. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko.
4. O sklepu iz prvega odstavka tega člena mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ in zahtevati izbris društva iz registra društev. Zahtevi in sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s premoženjem društva, iz katerega je razvidni obseg sredstev in drugega premoženja društva, način poravnave vseh obveznosti društva, višina neporabljenih javnih sredstev, način njihove vrnitve proračunu ter način prenosa preostanka premoženja društva na prevzemnika premoženja.

(objava prenehanja)

1. Pristojni organ objavi sklep o prenehanju društva na oglasni deski organa in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje državnih organov, lahko pa tudi na drug običajen način. V objavi mora biti navedeno, da lahko upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ki jih imajo do društva, v roku 30 dni od dneva objave, sicer bo izdana odločba o izbrisu društva iz registra društev.
2. V primeru, da upnik pristojni organ obvesti o svojih terjatvah, ta prekine postopek, upniku pa s sklepom naloži, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni predlaga uvedbo postopka likvidacije društva in mu o tem predloži dokazilo. Če upnik v določenem roku tega ne stori, pristojni organ izda odločbo o izbrisu društva iz registra društev.

(prisilna poravnava in stečaj)

1. Če je društvo dalj časa plačilno nesposobno ali prezadolženo, se nad njim lahko opravi stečajni postopek po predpisih, ki urejajo prisilno poravnavo, stečaj in likvidacijo.
2. Pred začetkom stečajnega postopka ter med njim lahko društvo upnikom predlaga sklenitev prisilne poravnave.
3. Nad društvom v javnem interesu se lahko opravi stečajni postopek le po predhodnem soglasju pristojnega ministrstva.
4. Pristojno ministrstvo poda soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da s stečajem društva ne bo huje ogroženo izvajanje dejavnosti, ki je v javnem interesu.

(prepoved delovanja društva)

1. Društvu, ki izvaja dejavnost iz 3. člena tega zakona, se delovanje s sodno odločbo prepove.
2. Upravni organi in nosilci javnih pooblastil, ki za razloge iz prejšnjega odstavka izvedo pri izvrševanju svojih pooblastil, morajo državnemu tožilcu podati prijavo o takem delovanju društva.
3. Če državni tožilec na podlagi prijave organov oziroma nosilcev javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka, fizičnih ali pravnih oseb oziroma po uradni dolžnosti oceni, da so razlogi dejansko podani, vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije tožbo za prepoved delovanja društva.
4. Postopek za prepoved delovanja društva je nujen.
5. Določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo za primere, ko je podana odgovornost društva za kaznivo dejanje po določbah predpisov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja.

(prenehanje po zakonu)

1. Društvo preneha po samem zakonu, če dejansko preneha delovati oziroma če je bilo v razdobju petih let dvakrat pravnomočno kaznovano za prekršek iz 3. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona.
2. Prenehanje društva po prejšnjem odstavku ugotovi pristojni organ z odločbo.
3. Za pravnomočno odločbo iz prejšnjega odstavka smiselno velja določba prvega odstavka 39. člena tega zakona.
4. Če upnik obvesti pristojni organ o svojih terjatvah, ta pa nima podatkov o tem, da bi društvo imelo premoženje, mora upnik v nadaljnjih 30 dneh pristojnemu organu predložiti dokazilo, da je predlagal uvedbo postopka iz 43. člena tega zakona, v nasprotnem primeru pristojni organ izda odločbo o izbrisu društva iz registra društev.

V primeru iz drugega odstavka 39. člena tega zakona ter v primeru prenehanja društva po 41. in 42. členu tega zakona pristojno sodišče izvede postopek likvidacije, skladno s predpisi o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Odločitev nadomesti sklep iz drugega odstavka 38. člena tega zakona.

(sodna likvidacija)
Kadar pristojni organ razpolaga s podatki o premoženju društva, pa likvidacije ne predlaga upnik, jo sodišču predlaga pristojni organ.

(izbris iz registra)

1. Društvo, ki je prenehalo zaradi spojitve ali pripojitve, se iz registra društev izbriše na podlagi odločbe o registraciji novega društva oziroma odločbe o registraciji pripojitve društva.
2. V primerih iz 38., 40., 41. in 42. člena tega zakona pristojni organ izbriše društvo iz registra društev na podlagi pravnomočne odločbe.
3. Podružnica tujega društva se iz registra podružnic tujih društev izbriše tudi, če tuje društvo po tujem pravu izgubi status pravne osebe.

(pravica upnikov)
Upniki, katerih terjatve do društva pred izbrisom društva iz registra društev niso bile poplačane, lahko v roku enega leta od
izbrisa društva iz registra društev zahtevajo poplačilo od pravne osebe, na katero je bilo premoženje preneseno, do višine
tega premoženja.



(register društev)

1. Društva se vpisuje v register društev. Register sestavljata registrska knjiga in zbirka listin. Registrska knjiga se vodi tudi kot centralna informatizirana zbirka podatkov za območje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: centralni register društev).
2. Za vodenje registra je pristojen organ, določen v prvem odstavku 17. člena tega zakona, za vodenje centralnega registra društev pa tudi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
3. V registru se obdelujejo naslednji osebni podatki:
   
   • osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva (registrska knjiga);
   • osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča ustanoviteljev društva oziroma osebno ime zastopnika pravne osebe, kadar je ustanovitelj pravna oseba (zbirka listin).

(register podružnic tujih društev)

1. Podružnice tujih društev se vpisuje v register podružnic tujih društev. Register sestavljata registrska knjiga in zbirka listin. Registrska knjiga se vodi tudi kot informatizirana zbirka podatkov za območje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: centralni register podružnic tujih društev).
2. Za vodenje registra podružnic tujih društev je pristojen organ, določen v prvem odstavku 17. člena tega zakona, za vodenje centralnega registra podružnic tujih društev pa tudi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
3. V registru podružnic tujih društev se obdelujejo naslednji osebni podatki:
   
   • osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika tujega društva v Republiki Sloveniji (registrska knjiga);
   • osebno ime zastopnika tujega društva (zbirka listin).

(evidenca društev v javnem interesu)

1. Evidenco društev, ki jim je podeljen status društva v javnem interesu na podlagi tega zakona, vodi pristojno ministrstvo. Evidenco sestavljata evidenčna knjiga in zbirka listin. Evidenčna knjiga se vodi tudi kot informatizirana zbirka podatkov.
2. V evidenci se obdelujejo naslednji osebni podatki: osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva.

(izključnost vodenja informatiziranih zbirk podatkov)

1. Minister, pristojen za notranje zadeve lahko določi, da se registrski knjigi iz 46. in 47. člena tega zakona vodita izključno kot informatizirani zbirki podatkov.
2. Za evidenčno knjigo iz 48. člena tega zakona lahko takšno odločitev sprejme pristojni minister.

(namen zbiranja in javnost podatkov)

1. Register društev, register podružnic tujih društev ter evidenca društev v javnem interesu so namenjeni vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih o društvih.
2. Vsi podatki, vpisani v register društev in podružnic tujih društev ter evidenco društev v javnem interesu, so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati njihov izpis.
3. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, za podatke zbirk listin veljajo določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
4. Kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v registra iz prvega odstavka tega člena, ga ne prizadenejo škodljive pravne posledice. Nihče se ne more sklicevati na to, da ni poznal vpisanih podatkov, razen če zakon določa drugače.

(nadzor)

1. Nadzor nad izvajanjem posameznih določb tega zakona izvajajo:
   
   • nad določbami tretje alinee prvega odstavka 9. člena, petega odstavka 10. člena, prvega odstavka 20. člena, prvega odstavka 21. člena, prvega odstavka 23. člena, drugega in tretjega odstavka 24. člena tega zakona, Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve;
   • nad določbami od prvega do šestega odstavka 26. člena tega zakona, Davčna uprava Republike Slovenije;
   • nad določbami prvega in drugega odstavka 29. člena tega zakona, AJPES.
2. Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve in AJPES izvršujeta pristojnost iz prejšnjega odstavka kot prekrškovna organa.
3. Inšpekcijski in drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki pri izvrševanju svojih nalog ugotovijo kršitve določb zakona iz prve alinee prvega odstavka tega člena, morajo prekrškovnemu organu podati predlog za uvedbo postopka o prekršku.

Z globo od 100.000 do 4.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje društvo, ki:
1. opravlja dejavnost, ki ni določena s temeljnim aktom (prvi odstavek 9. člena);
1 kot tuje društvo deluje v Republiki Sloveniji preko podružnice, ki ni vpisana v register podružnic tujih društev (prvi odstavek 23. člena);
2 premoženje društva deli med člane oziroma presežka prihodkov nad odhodki ne porabi za uresničevanje namena ter ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v temeljnem aktu (drugi in tretji odstavek 24. člena);
4. poslovnih knjig ne vodi skladno z določbami drugega, tretjega, četrtega ali šestega odstavka 26. člena ali neresnično prikazuje podatke o finančnem in materialnem poslovanju (peti odstavek 26. člena).
Z globo od 10.000 do 250.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba društva.
53. člen
(1) Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje društvo, ki:

1. v pravnem prometu ne uporablja le svojega registriranega imena (peti odstavek 10. člena);
1 spremeni ime, sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža društva in v roku 30 dni od nastale spremembe ne vloži zahteve za registracijo spremembe (prvi odstavek 20. člena);
2 v roku 30 dni po sprejetih statusnih spremembah pri registrskem organu ne vloži zahteve za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma registracijo pripojitve društva (prvi odstavek 21. člena);
3 je v temeljnem aktu določilo, da bo način zagotavljanja podatkov o svojem finančno-materialnem poslovanju uredilo v posebnem aktu, pa tega ne uredi (prvi odstavek 26. člena);
4 letnega poročila ne predloži v roku AJPES oziroma letnemu poročilu ne priloži revizorjevega poročila, kadar je to potrebno (prvi in drugi odstavek 29. člena).

(2) Z globo 30.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba društva.



(podzakonski akt)
Minister, pristojen za notranje zadeve, v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda predpis, s katerim določi vsebino, obliko in način vodenja registra društev, registra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu.


(soglasje k računovodskemu standardu)


(registrirana in evidentirana društva po uveljavitvi zakona)

1. Društva, registrirana po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, nadaljujejo delo po določbah tega zakona.
2. Mednarodna društva in zveze mednarodnih društev, vpisane v evidenci iz 13. in 14. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95, 49/98 – odločba US in 89/99), se vpišejo v register podružnic tujih društev po uradni dolžnosti.

(vpis podatkov o zastopniku)

1. Manjkajoče podatke iz sedme alinee prvega odstavka 18. člena in pete alinee drugega odstavka 23. člena tega zakona o zastopnikih društev morajo društva posredovati pristojnemu organu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona.
2. Pristojni organ podatke iz prejšnjega odstavka vpiše v register društev. O vpisu se ne izda odločba.

(razveljavitev določb drugih zakonov)
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:

• peti odstavek 1. člena Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 62/96 – sklep US, 2/97 – odločba US, 19/97, 21/97 – popravek, 75/97 in 19/00 – sklep US);
• 3. in 4. točka drugega odstavka 34. člena, tretji odstavek 35. člena in prvi odstavek 36. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 98/99 in 126/03);
• zadnji stavek enajstega odstavka 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 68/96, 70/97, 39/98 – odločba US, 43/99, 51/99 – odločba US, 19/00 – odločba US, 28/00, 64/01, 32/02 – odločba US, 110/02, 3/03 in 62/04);
• v drugem odstavku 1. člena Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 63/95, 108/99, 47/02 – odločba US in 76/03) besedilo "za obdobje petih let" in tretji odstavek 1. člena;
• drugi odstavek 137. člena, razen določbe 5. točke, tretji odstavek 138. člena in 139. člen Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 – popravek, 119/02 in 41/04);
• prvi, tretji in četrti odstavek 44. člena Zakona o varstvu podzemnih jam (Uradni list RS, št. 2/04)
• 2., 4. in 5. alinea drugega odstavka 69. člena, prvi in tretji odstavek 70. člena in 71. člen Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo);
• drugi in tretji odstavek 22. člena, prvi in drugi odstavek 23. člena in 24. člen Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/02);
• v drugem odstavku 30. člena Zakona o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02) besedilo "posreduje letno poročilo o poslovanju organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, do zadnjega dne v mesecu februarju tekočega leta,", beseda "pa" ter besedi "invalidska organizacija";
• v 37. členu Zakona o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03), besedilo "je dolžna vsako leto do konca februarja za preteklo leto sprejeti letno poročilo o poslovanju in ga predložiti organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov;" in beseda "tudi".

(razveljavitev zakona)

1. Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 60/95, 49/98 – odločba US in 89/99). Do izdaje predpisa iz 54. člena tega zakona se uporabljajo določbe pravilnika o registru društev (Uradni list RS, št. 22/96 in 4/00).
2. Za zahteve za registracijo društva, vložene na podlagi določb Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95, 49/98 – odločba US in 89/99) do uveljavitve tega zakona, se uporabljajo določbe Zakona društvih (Uradni list RS, št. 60/95, 49/98 – odločba US in 89/99).

(razveljavitev določb podzakonskih aktov)

1. Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
   
   • pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 30/96), razen 2. in 3. člena;
   • pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju žrtev vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 89/98), razen 3. člena;
   • pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju gospodarstva (Uradni list RS, št. 71/97);
   • pravilnik o podelitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa (Uradni list RS, št. 80/01), razen 5. in 6. točke 6. člena;
   • pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu (Uradni list RS, št. 33/97);
   • pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju izvajanja družinske politike (Uradni list RS, št. 27/01), razen prvega odstavka 2. člena in 1., 3., 4., 5., 6. in 7. točke 3. člena, v napovednem stavku 3. člena pa se za besedo "izpolnjuje" doda beseda "še";
   • navodilo o pridobitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 11/97), razen druge alinee 2. člena, s tem, da se besedilo "in zakonom o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93)", črta;
   • pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 37/97);
   • pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju vojnih veteranov in urejanja vojnih grobišč (Uradni list RS, št. 68/96), razen 3. člena;
   • pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 95/99), razen sedme do vključno sedemnajste alinee 6. člena;
   • pravilnik o podelitvi statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 24/05 in 42/05), razen drugega odstavka 5. člena;
   • pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju zunanjih zadev (Uradni list RS, št. 11/03), razen šeste, sedme in devete alinee 4. člena;
   • pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju kmetijstva, gozdarstva, lovstva, ribištva, veterinarstva ali prehrane (Uradni list RS, št. 52/98, 60/98, 98/99 – ZZZiv in 45/01-ZZVR-1);
   • pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju vojnih invalidov (Uradni list RS, št. 89/98), razen določbe 3. člena.
2. Določbe podzakonskih aktov, ki po določbah prejšnjega odstavka niso razveljavljene, ostanejo v veljavi še največdve leti po uveljavitvi tega zakona. Do izdaje predpisa iz 54. člena tega zakona se uporabljajo tudi evidence, vzpostavljene na podlagi teh predpisov.
   

(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 022-01/90-7/31 Ljubljana, dne 30. maja 2006 EPA 533-IV
Predsednik
Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.